Iztok Mlakar je slovenski kantavtor in gledališki igralec. Kot igralec je zaposlen v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Je avtor številnih songov za gledališke igre, predvsem pa je poznan kot avtor in pevec svojih pesmi šansonskega stila. Leta 1993 je prejel Ježkovo nagrado. Iztok Mlakar sodi verjetno med najbolj prepoznavne slovenske kantavtorje v zadnjem desetletju.

Splošni slovenski javnosti je znan predvsem kot avtor domiselnih in včasih hudomušnih šansonov. V njih poje o večnih temah, kot so ljubezen, minevanje in smrt, pa tudi o življenjskih radostih (vino, dobra domača hrana) in boju malega človeka za pravico. V njegovih pesmih prepoznamo mnoge elemente socialistične družbene ureditve Jugoslavije v poznih 80. letih, predstavljeni so humorno, a pronicljivo. Večino svojih pesmi poje Mlakar v primorskem oz. goriškem narečju, nekatere pa tudi v cerkljanskem. Narečna besedila dajejo njegovim pesmim poseben domač čar, v njih pa se vendarle zrcali splošen slovenski narodni značaj. Iztok Mlakar poje o preprostem slovenskem človeku, ki kljubuje svetovnim vojnam, težnjam velikih narodov in drugim nesrečam. V gostilni ob vinu se mu odpre duša in na dan privrejo najgloblje misli in življenjske resnice.

Javni nastopi Iztoka Mlakarja potekajo večinoma v manjših družbah, zato se bo v ciklu Drama Akustika predstavil občinstvu v Mali drami.