V komediji z naslovom Tarzan je za temelj dramske intrige postavljen najosnovnejši arhetip, partnerski odnos med moškim in žensko, med Tarzanom in Jane. Kot v marsikateri romantični komediji ali melodrami tako na filmu kot v gledališču, se tudi Tarzan in Jane v duhovitih dialogih spopadata s težavami v komunikaciji, nezadovoljenimi željami, ljubosumjem, vprašanjem, ali imeti ali ne imeti otroka … vsa ta vprašanja v džungli izzvenijo drugače, a vendar nekako znano in domače. Zapleten partnerski odnos dramatik spretno prepleta še z vprašanji o človečnosti, o družbenih normativih, o sreči in stereotipih, o mejah med človeškim in živalskim svetom, ki še zdaleč niso tako jasne, kot se nam morda zdi. Ko se v igro vmeša še hijena Mike s privlačnimi človeškimi lastnostmi ter očara Jane, je zmeda popolna.