Dostopnost
Search
Close this search box.

Kronologija

Kronologijo je sestavila in jo dopolnjuje Mojca Kranjc.

Predsednik Dramatičnega društva Josip Jurčič, tajnik klasični filolog Matej Vodušek.

Josip Jurčič malo pred smrtjo (maja 1881) konča svojo drugo tragedijo, Veroniko Deseniško; obj. 1886, prvič upr. 1892 ob odprtju Deželnega gledališča.

Predsednik Dramatičnega društva Ivan Murnik (do 1884), tajnik pisatelj in politik Ivan Tavčar.

Tajnik Dramatičnega društva deželni uradnik Ivan Trtnik (do 1884).

10. 12. Prvi nastop Ignacija Borštnika (takrat nastopa z umetniškim imenom Gorazd), osrednje umetniške osebnosti začetnega obdobja slovenskega gledališča na poti v profesionalizacijo, igralca, režiserja, dramskega avtorja in pedagoga, in Zofije Turk (pozneje Borštnik – Zvonarjeva) na odru Dramatičnega društva: Zvonarjeva kot Jelica v enodejanki Koste Trifkovića Šolski nadzornik, Gorazd kot Danilo v enodejanki Svojeglavneži istega avtorja (r. ni znan).

Prvi nastop enega utemeljiteljev slovenskega gledališča, Borštnikovega učenca Antona Verovška, ki ga je visoko cenil tudi Ivan Cankar in mu napisal prelep nekrolog, Izidor Cankar pa imenoval »slovenski igralec par excellence«, na odru Dramatičnega društva: po lastnem pričevanju kot Duhoven v dramatizaciji Prešernovega Krsta pri Savici (verjetno ena od ponovitev dramatizacije Frana Levstika, premierno uprizorjene že 6. 12. 1868, r. Franz Henrik Penn); profesionalno se pridruži ansamblu 1887.

Predsednik Dramatičnega društva Josip Stare (do 1886), tajnik pisatelj in uradnik Anton Trstenjak (do 1886).

21. 9. Odbor Dramatičnega društva sklene, naj se gre Ignacij Borštnik za leto dni šolat k igralcu dunajskega Burgtheatra Rudolfu Tyroltu, na stroške Dramatičnega društva in z obveznostjo, da bo po vrnitvi 6 let zvest domačemu odru kot igralec, režiser in vzgojitelj prihodnjih igralskih rodov.

Z Dunaja se vrne Ignacij Borštnik in jeseni prevzame umetniško vodenje, kakor tudi »dramatično šolo«.

Glasbena matica, Narodna čitalnica ljubljanska in Dramatično društvo povabijo v Ljubljano profesorja na lvovskem konservatoriju, skladatelja Frana Gerbica (Gerbiča); ta sprejme povabilo in pri Glasbeni matici prevzame mesto ravnatelja in učitelja, pri Narodni čitalnici ljubljanski mesto pevovodje in pri Dramatičnem društvu mesto kapelnika.

Predsednik Dramatičnega društva Ivan Tavčar (do 1902), tajnik jezikoslovec in literarni zgodovinar Luka Pintar (do 1888).

17. 2. Silovit požar v Deželnem gledališču: zgori vse. Nemško gledališče odtlej v Ljubljani nima odra, Dramatično društvo pa se preseli v staro čitalniško dvoranico na Šelenburgovi in tam prireja predstave do odprtja nove stavbe. Stavbišče pogorišča 1888 na dražbi odkupi Filharmonično društvo in začne 1889 po načrtih graškega arhitekta Adolfa Wagnerja, ki jih med gradnjo deloma spremeni ljubljanski stavbenik Viljem Treo, graditi zdajšnjo stavbo Slovenske filharmonije (končana 1891).

19. 2. Premiera »izvirnega igrokaza v štirih dejanjih« Otok in Struga, ki ga po noveli Ivana Tavčarja napiše in režira Ignacij Borštnik, s čimer poskuša omiliti sušo v domači dramatiki; še en njegov korak v to smer je samostojno izvirno delo Stari Ilija (p. 16. 11. 1890, r. Ignacij Borštnik).

22.10. Deželni zbor sklene, da je treba v Ljubljani na deželne stroške zgraditi novo gledališko stavbo, in deželnemu odboru naloži izvedbo. Avtorja sprejetega projekta sta Čeha, deželni inženir Jan Vladimír Hráský in arhitekt Antonín J. Hrubý. Poleg dežele kranjske financirata gradnjo še mestna občina ljubljanska in Kranjska hranilnica.

Tajnik Dramatičnega društva AntonTrstenjak (do 1893).

Zapri