Dostopnost
Search
Close this search box.

Kronologija

Kronologijo je sestavila in jo dopolnjuje Mojca Kranjc.

Dva podaljšana vikenda v februarju in marcu odda ljubljanska Drama dvorano Velikega odra komercialni televiziji za snemanje oddaje Slovenija ima talent, s tem si poskuša pomagati iz finančnih zagat, nastalih mdr. zaradi gospodarske krize, to dejanje vzbudi silovito moralno ogorčenje v delu javnosti.

11. 3. V Mali Drami premiera uprizoritve po nemem črno-belem filmu Ernsta Lubitscha iz leta 1916 Ko sem bil mrtev, r. Diego de Brea. Življenje te šarmantne, nadvse uspešne (207 predstav v 7 zaporednih sezonah), nagrajevane (10) in razgibano nomadske (19 festivalov in mednarodnih gostovanj, mdr. na izredno selektivnem Mednarodnem gledališkem festivalu v romunskem Sibiuju Festivalul International de Teatru de la Sibiu) ugasne, ko umre Jernej Šugman. Recenzent Jurij Torkar po premieri: »Igra je tako dobra in polna, da je vprašanje, če se bo čez eno leto kdo še spomnil, da igralci niso izrekli enega samega stavka.«

Marca Ministrstvo za kulturo sprejme odločitev, da se projekt Obnova dotrajane stavbe za zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev SNG Drama Ljubljana zaradi visokih stroškov obnove in nerealnih oziroma neizvedljivih posegov v prostor ustavi.

1. 4. V uporabo gibalno oviranim je izročena dvižna ploščad pred vhodom v Malo Dramo.

3. 5. Odprtje mednarodnega festivala Literature sveta – Fabula z nastopom Nobelove nagrajenke za književnost 2009 Herte Müller na Velikem odru ljubljanske Drame; pisateljica med drugim prebere odlomek iz svojega novega romana Zaziban dih (2009), Igor Samobor pa ga interpretira v slovenskem prevodu (Mojce Kranjc), ki tik pred tem izide v zbirki Žepna Beletrina.

26. 5. Kot vršilec dolžnosti prevzame posle ravnatelja ljubljanske Drame pravnik Peter Sotošek Štular, ki za umetniško vodenje gledališča pogodbeno najame Eduarda Milerja; na teh mestih ostaneta do 19. 5. 2013.

Jeseni Ljubljanska Drama uvede v abonmajski sistem abonma Ciciban, s po dvema predstavama 3 ali 4 uprizoritev za otroke na Velikem odru se ohrani do zdaj.

1. 12. V Mali Drami premiera soloperformansa Marka Mandića MandićStroj, r. Bojan Jablanovec; uprizoritev, ki je nastala v produkciji Vie Negative (v okviru serije performansov Via Nova 2011) in je imela premiero 25. 6. 2011 v Stari mestni elektrarni, uvrsti Drama v svoj program. Recenzentka Anja Golob: »Vsekakor je to sijajno ›vajo v slogu‹ prvaka ljubljanske Drame, ki v uro in pol naniza 36 svojih preteklih vlog, mogoče odpraviti z občudovanjem njegovih, fizičnih, spominskih in igralskih sposobnosti, ki so zagotovo vse presenetljive, hvale in občudovanja vredne […].« Nagrada DGKTS 2011 za najboljšo uprizoritev sezone 2010/11.

13. 2. Prva predstava (Ko sem bil mrtev), ki si jo brezplačno ogledajo brezdomci in drugi člani društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice. Sodelovanje med institucijama se odtlej nadaljuje v obliki vsakoletnega vabila ljubljanske Drame in objave strokovne ocene v glasilu društva.

15. 9. V Mali Drami premiera prve slovenske uprizoritve »igre brez teze v dveh dejanjih z epilogom« Stanisława Ignacyja Witkiewicza Ponorela lokomotiva, r. Jernej Lorenci. Recenzent Blaž Lukan: »Uprizoritev […] vzbuja upanje, da se Mala drama vrača v staro formo. Gre namreč za izjemno postavitev presenetljivega Witkiewiczevega besedila (v poznavalskem prevodu Darje Dominkuš), ki se pri njem odločilno oplaja, vendar ga ne ›uprizarja‹, temveč delno dopisuje in scensko transformira […]. Lorencijeva Ponorela lokomotiva je delo avtorja v polni kreativni kondiciji.« Velika nagrada 48. FBS 2013.

20. 5. Za ravnatelja ljubljanske Drame imenovan član igralskega ansambla Igor Samobor.

Poleti Po načrtih arhitektov Vanje Gregorc Vrhovec in Aleša Vrhovca prenova Male Drame: opravljena so nujna investicijsko-vzdrževalna dela in vgrajeni novi sedeži, tako da je v dvorani prostora za 100 gledalcev (prej 92); Mala Drama ima zdaj tudi večji foyer, ločene sanitarije za gledalce, novo dvigalo in nov vhod, ki olajša vstop tudi gibalno oviranim. Prva premiera v prenovljenem prostoru je uprizoritev Evripidove Alkestide, r. Boris Liješević, p. 11. 10. 2013.

28. 9. Premiera »drame v štirih dejanjih« Rudija Šeliga Svatba, r. Jernej Lorenci. Recenzenti Dušan Rogelj: »Današnja Svatba je v vseh uprizoritvenih elementih celovita in sugestivna predstava. Božja otroka Janez Škof in Nina Ivanišin sta v nemočnem odporu pretresljiva.«, Nika Leskovšek: »V grobem gre za predstavo, ki neusmiljeno vrta v potenco zla […]. [P]risilno sooča gledalca z razpadanjem družbe v […] času jalove prihodnosti in to še potencira s povzdigovanjem razcefrane nedolžnosti obeh zaljubljencev […].« in Urška Sajko: »Brutalnost je bila na neki točki tako močna, da so gledalci začeli zapuščati dvorano. […] Bežeči gledalci naj bi se hostesam pritoževali, da so si želeli razvedrila, ne pa agresije brez vsakega smisla. Vendar ima uprizoritev smisel natanko v uprizoritvi agresije, natanko v tem, kako ne postati okrutni buldožer, ki ruši vse pred sabo in s tem zdravi lastne frustracije.« Velika nagrada 49. FBS 2014.

10. 11. Festival slovenskega šansona 2013, prva glasbena prireditev v okviru koncertnega cikla Drama Akustika, ki ga Drama uvede v želji, da bi razširila svojo programsko ponudbo, obenem pa omogočila glasbenikom, da nastopijo na Velikem odru, v dvorani z dobro akustičnostjo. Ciklus je dobro sprejet in se izvaja še v naslednjih sezonah; koncerti so na sporedu povprečno enkrat v mesecu, načeloma ob nedeljah zvečer. Program sestavljata Igor Samobor in Primož Vitez.

14. 3. V Mali Drami premiera krstne uprizoritve priredbe romana Maje Haderlap Angel pozabe, prir. in r. Igor Pison. Recenzentki Irena Brejc: »Že drugič v slabem letu dni – prvič s Handkejevim besedilom Še vedno vihar v odlični odrski postavitvi Ivice Buljana – nas osrednje narodno gledališče popelje v nikoli do konca razumljen svet resničnih usod tako imenovanih avstrijskih Slovencev […]. Obakrat po zaslugi nedavnega umetniškega vodje SNG Drama Eduarda Milerja, ki je prišel tudi na zanimivo zamisel, da režiji obeh ›avstrijsko-koroških‹ besedil zaupa Neslovencema: prvo hrvaškemu, drugo italijanskemu državljanu, [ta] je svojo zahtevno nalogo imenitno opravil.« in Nika Korenjak: »Izjemna režija in izjemna interpretacija igralcev nas tako popeljeta v nepopisno bolečino in nas soočita z večno dvojnostjo: nagonom po preživetju in željo po izobrazbi […].«

Junija Prvi Drama Festival, strnjena vrsta gostovanj izbranih slovenskih in tujih gledališč na Velikem odru ljubljanske Drame (v naslednjih letih tudi v Mali Drami), obogatenih s pogovori z ustvarjalci po predstavah in s strokovnimi debatami o aktualnih vprašanjih dramatike in gledališča. Kaže, da bo prireditev postala tradicionalna.

5. 11. V Mali Drami premiera bralne uprizoritve igre Kristijana Mucka Možè, arhivist, r. Jaka Andrej Vojevec, prve iz programskega sklopa Nova branja, v okviru katerega je v tej in naslednji sezoni predstavljenih 10 dramskih besedil slovenskih avtorjev. Branje je vsakokrat dopolnjeno s pogovorom z ustvarjalci, po možnosti tudi z avtorjem.

6. 12. Premiera »tragedije v petih dejanjih« Frana Levstika Tugomer, r. Diego de Brea. Novinarka in pisateljica Vesna Milek v uvodniku Sobotne priloge Dela: »V predstavi se zgodi nekaj nenavadnega. Čeprav igralci govorijo sprva skoraj nerazumljiv arhaični tekst v jambu, gledalca že v prvem prizoru preselijo v čas bojev med frankovskimi Nemci in Sloveni, v stremljenje, ideje in dileme, ki jih prepoznamo kot svoje. Tisto, kar je čarobno, je, da tisoč let oddaljeni svet prepoznamo v svojem nezavednem […]. Že dolgo nisem tako začutila moči govorjene besede, toka jezika, alkimije misli skozi pojočo govorico, ki prebuja oddaljene svetove. To je torej moj jezik. Moja zgodovina. Moja identiteta.«

3. 3. Na Velikem odru Drame najodmevnejši dogodek mednarodnega festivala Literature sveta – Fabula: pogovor treh najpomembnejših predstavnikov t. i. ljubljanske psihoanalitske šole, filozofov Alenke Zupančič, Slavoja Žižka in Mladena Dolarja z naslovom Kdo zdaj tu laže? Vstopnice za prireditev poidejo takorekoč v hipu, večer pa v živo prenašata portal MMC RTV Slovenija in Radio Slovenija – Program Ars.

21. 9. V Poletnem gledališču Križanke, v koprodukciji s Festivalom Ljubljana, premiera krstne uprizoritve priredbe tragedije Johanna Wolfganga Goetheja Faust, prir. Livija Pandur, r. Tomaž Pandur. Četudi je Drama že kdaj prej »gostovala« v Poletnem gledališču z uprizoritvami, primernimi za igranje na prostem, je tokrat prvič, da Festival gosti Dramino premiero (in nekaj ponovitev). Premiera na Velikem odru 30. 10. 2015. Recenzentke Nika Arhar: »[Č]utno velikopotezno razstavljanje metafizičnih vprašanj velikega evropskega mita, pri čemer se je spektakularno tokrat umaknilo v bolj minimalistične, a še vedno monumentalno tragične tone.«, Ajda Bračič: »Pandurjevega tokratnega Fausta je torej treba jemati predvsem kot vizualno doživetje, simfonijo svetlobe, giba in podob, pri katerem lahko, če naslovno zgodbo poznamo, mirne duše preslišimo dialog in se potopimo le v svet mehke glasbe izjemnih Silence in nežno menjavanje podob. Če se na takšne vrste uprizoritev pripravimo, nas bo ta očarala s svojo preprosto lepoto.« in Melita Forstnerič Hajnšek: »Da je zadnji ljubljanski Faust reciklaža lanskega madridskega, se mi ne zdi tak greh. Večina nas tiste madridske režije tako ni videla, le brali smo o velikem uspehu. Igralski fluid samih prvakov ljubljanske Drame je svojski. Tudi prenos iz Križank v Dramo je pripomogel k sugestivnosti uprizoritve. Videla sem skoraj vse Pandurjeve predstave in tisto, kar vedno znova osupne, četudi je kdaj hladen, hermetičen, baročno pretiran v obrednosti, sta perfekcionizem in neomajna, kljubovalna zvestoba sebi.« Glede na zahtevnost scenografije osupljivo visoko število mednarodnih gostovanj in udeležb na festivalih (11).

Ministrstvo za kulturo poda nova navodila in potrjene smernice za Celovito prenovo stavbe ljubljanske Drame.

30. 1. Premiera »zbranih del kolektiva Ubu po motivih Kralja Ubuja Alfreda Jarryja« Kralj Ubu, r. Jernej Lorenci. Uprizoritev povzroči javno polemiko: stroka po eni strani (npr. recenzentka Nika Arhar) zagovarja pravico ustvarjalcev, da »brcnejo gledalca direktno v drobovje«, po drugi (npr. prevajalec in publicist Jaroslav Skrušný, oba v anketi časnika Delo) pa je prepričana, da je režiser ponižal igralce v neokusno burkaštvo; nestrokovna javnost se oglaša v paleti med tema sodbama, ravnatelj Drame Igor Samobor pa v posebnem intervjuju za osrednji časnik izjavi, »da sladki dremež predvidljive konvencije ni nikogaršnje poslanstvo, še najmanj pa gledališča«, in poudari: »[I]n je, kar je bistveno, odlično obiskana.« Že na koncu istega leta pa teatrologinji Maja Šorli in Zala Dobovšek umestita uprizoritev tudi teoretsko, in sicer kot prvi primer t. i. snovalnega gledališča devised theatre v nacionalni instituciji. Zlati lovorjev venec za najboljšo uprizoritev 56. Messa 2016.

Objavljen javni, anonimni, odprti, dvostopenjski, projektni, arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve in za izbiro izdelovalca projektne dokumentacije za Celovito prenovo SNG Drama Ljubljana.

Junija Ocenjevalna komisija natečaja za Celovito prenovo SNG Drama Ljubljana izbere arhitekturno rešitev avtorjev Matije Bevka, Vase J. Perovića in njunih sodelavcev. Namesto sedanjega prizidka naj bi zgradili novega, razdeljenega na del za zaposlene in del za obiskovalce – v slednjem Mala Drama, eksperimentalni oder in vadbeni oder odprtega tipa. Poleg sedanjega vhoda v staro stavbo bi bil še drugi, z Gledališkega trga ob Slovenski cesti po novem stopnišču naravnost v foyer. Posegi v staro stavbo naj bi bili minimalni.

22. in 23. 9. V Mali Drami premiera »ene komedije v dveh aktih« Antona Tomaža Linharta Županova Micka, r. Luka Martin Škof, na Velikem odru pa »drame v petih aktih« Ivana Cankarja Hlapci, r. Janez Pipan; z uprizoritvama slovenske dramske klasike odpre ljubljanska Drama t. i. slavnostno sezono, s katero praznuje 150 let od ustanovitve ljubljanskega Dramatičnega društva. Na repertoarju sezone so prvič v zgodovini izključno besedila slovenskih avtorjev.

1. 5. Igor Samobor je ponovno imenovan za ravnatelja Drame. Mandat traja do 30. 4. 2023 – z možnostjo ponovnega imenovanja.

15. 3. Prva premiera ljubljanske Drame v prostorih Železniškega muzeja Slovenskih železnic na Parmovi 35 v Ljubljani (koordinate: 46°03’45″N 14°30’04″E): Rainer Werner Fassbinder Ali: Strah ti pojé dušo r. Sebastijan Horvat; ekipa ta atraktivni prostor krsti z imenom Fassbinderplac. Grand prix 53. Bitefa 2019: »Menimo, da je izbira snovi zelo pomembna za naš čas, pa tudi če se, kakor nas spomni pripovedovalčev glas na začetku predstave, zgodba dogaja v sedemdesetih letih 20. stoletja, po terorističnem napadu v Münchnu. Scenarij Fassbinderjevega filma, ki proučuje rasizem, navadno ksenofobijo, mačizem in vsakdanje predsodke, je zaradi vzpona populizma po vsem svetu – od prihoda migrantov v Grčijo, Italijo in na evropske vzhodne meje, pa še posebno v Evropi – precej aktualen. Všeč nam je bilo, kako je priredba spoštovala duh melodrame; za Fassbinderja, velikega občudovalca ameriškega filmarja Douglasa Sirka, je bila melodrama eksplicitna referenca. Čeprav je ta ›črno-beli‹ komad na prvi pogled videti preprost, je njegova struktura pravzaprav tankočutno kompleksna, ko gledamo, kako naivna sta glavna junaka in kako nedosledno se vedeta, na primer med poročnim kosilom v restavraciji, v katero je zahajal Hitler, ali kako se Ali smeje svojemu prijatelju, ko se ta šali na račun starosti njegove žene. Všeč so nam bili pripovedni glasovi, ki so odpirali drugačne perspektive dogajanja – in nas spomnili na razmerje med nekoč in zdaj, med njimi in nami, med Münchnom in Beogradom –, in, seveda, likovne in prostorske rešitve produkcije. Med močne prvine se uvršča tudi izbira nevtralnega prostora namesto gledališča; zelo dolgo in ozko prizorišče prvega dela, skoraj brez scenografije; transformacija prostora med odmorom; in da je potovanje mladoporočencev Alija in Emmi povezano z razpršenimi elementi scenografije po vsem prizorišču, na katerem, popolnoma sredi dogajanja, sedi tudi publika.
Tovrstna organiziranost prostora seveda ni nova, a smo se strinjali, da je pripomogla k hitri menjavi prizorov, hkrati pa nas je potegnila v to večplastno akcijo. Dodati moram tudi, da smo izredno občudovali Natašo Barbaro Gračner, igralko v vlogi te navadne ženske srednjih let.« (odlomek iz utemeljitve Christine Hamon-Siréjols, predsednice strokovne žirije)

2. 7. SNG Drama Ljubljana z birojem Bevk Perović arhitekti d. o. o. podpiše pogodbo o pripravi projektne dokumentacije. Ministrstvo za kulturo za ta namen – do stopnje projekta za izvedbo, vključno s pripravo ustrezne investicijske dokumentacije, projektne dokumentacije za odrsko tehniko, meritvami obstoječega objekta in konstrukcijsko analizo objekta – zagotovi 3 milijone evrov.

3. 10. V založništvu ljubljanske Drame in z namensko finančno podporo Ministrstva za kulturo izide Almanah 1867–2017, ki obeležuje 150. obletnico ustanovitve ljubljanskega Dramatičnega društva, katerega neposredni dedič je Drama. Publikacija na 828 straneh prinaša kronološki pregled najpomembnejših osebnosti in dogodkov, ki so v stoletju in pol zaznamovali življenje ljubljanske Drame, pa tudi slovenskega gledališča sploh. Kronologijo, ki jo je zasnovala in pripravila urednica te reprezentativne publikacije, dramaturginja Mojca Kranjc, spremljata vzporedni kontekstualni okvir, ki ga je pripravil zgodovinar Miha Pohar, in uredničin izbor estetsko najzanimivejših fotografij uprizoritev ljubljanske Drame.

3. 12. Na Ta veseli dan kulture se ljubljanska Drama s predstavo Županova Micka prvič pridruži udejanjaju pobude Gledališki tolmač, s katero je tudi gluhim omogočeno, da v živo in čimbolj celostno spremljajo dogajanje na gledališkem odru.

Zapri