14. 3. Premiera prve slovenske uprizoritve »malega mrtvaškega plesa v petih slikah« Ödöna von Horvátha Vera ljubezen upanje, režiser je Martin Kušej, pozneje med najuglednejšimi gledališkimi in opernimi režiserji ter intendanti nemškega govornega območja (od sezone 2019/20 intendant dunajskega Burgtheatra). To je prvič, da je Horváthovo delo na repertoarju ljubljanske Drame. Strokovna javnost oceni uprizoritev zelo visoko, a je pri publiki, selektorjih in potencialnih gostiteljih neopažena.

1. 1. Za umetniškega vodjo ljubljanske Drame je imenovan dotedanji umetniški vodja MGL pisatelj Tone Partljič; na tem mestu ostane do 10. 8. 1992.

2. 10. Premiera uprizoritve igre Gregorja Strniše Samorog, r. Meta Hočevar, prve po krstni 1968 v MGL. Jeseni 1992 si ogleda uprizoritev selektorica festivala Dunajski slavnostni tedni Wiener Festwochen in oblikovalka festivalskega programskega sklopa Čas/Prerezi Zeit/Schnitte Elisabeth Wäger in povabi režiserko Meto Hočevar, naj pripravi za naslednji festival uprizoritev na temo eksila; Meta Hočevar pritegne k sodelovanju Dušana Jovanovića, ta napiše Antigono, prvo besedilo svoje t. i. balkanske trilogije (še Uganka korajže in Kdo to poje Sizifa, obe krstno uprizorjeni v ljubljanski Drami 1994 in 1997), in ljubljansko Dramo, ki se pridruži projektu kot koproducentka.

4. 10. V CD, v koprodukciji ljubljanske Drame in CD ter s sodelovanjem MGL, premiera uprizoritve »tragedije v petih dejanjih« Williama Shakespeara Kralj Lear, r. Dušan Jovanović (kot »avtor projekta« je podpisan Radko Polič, ki tudi igra naslovno vlogo), prve slovenske klasične dramske uprizoritve na odru Gallusove dvorane. Zanimivost: vlogo Glostra igra (v slovenščini) v alternaciji z Lojzetom Rozmanom Rade Šerbedžija, ki – po odhodu najprej iz Zagreba in potem iz Beograda – nekaj časa živi v Ljubljani.

1. 1. Naloge ravnatelja ljubljanske Drame prevzame drugič kot vršilec dolžnosti Polde Bibič; delo opravlja do 31. 8. 1994.

9. 6. V pododrju dunajskega gledališča Theater an der Wien, v okviru festivala Dunajski slavnostni tedni, ki je koproducent, premiera krstne uprizoritve »stavkov iz enih glav za druga usta« Dušana Jovanovića Antigona, r. Meta Hočevar, prevajalec besedila v nemščino za objavo v spremljajočem gledališkem listu Klaus Detlef Olof. Uprizoritev vzbudi na Dunaju pozornost in je dobro sprejeta zaradi teme in postavitve; njeno osnovno misel najbolj strnjeno povzame poročevalec Thomas Trenkler: »Vrhunec te megaprireditve je prispevalo ljubljansko Narodno gledališče s predelavo Antigone v pododrju: tam, v kleti Evrope, divja vojna. Ženske, ujete v svet moških, se vdajo, gredo v prostovoljno smrt. […] A Evropejec, ki je le gledalec, se obrne stran, pusti, da Balkan ostane Had. Ob bombastični glasbi in v jarki svetlobi celotnega svetlobnega parka se odpelje proti nebu: tribuna se dvigne, publika strmi v dvorano, opeto v rdeč pliš in okrašeno z zlatimi štukaturami, in negotovo ploska v prazno: kruta bratomorna vojna se izmakne aplavzu.« Uprizoritev, ki ima v ljubljanski Drami premiero 15. 10., ostane na repertoarju 5 sezon (100 ponovitev), tudi po zaslugi vabil na gledališke festivale po vsej Evropi, med njimi na (netekmovalni) Bonski bienale – Nove igre iz Evrope Bonner Biennale – Neue Stücke aus Europa 1994.

Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture in Zakon o financiranju občin spremenita status SNG, torej tudi ljubljanske Drame, in ta po skoraj 4 desetletjih spet postane državno gledališče. Obenem s podržavljenjem se SNG z odlokom ministra za kulturo Andreja Capudra 1992 preoblikuje v dva samostojna zavoda (v Dramo ter Opero in balet), a zaradi težav s sukcesijo ministrstvo za 2 leti zamrzne odlok, tako da začneta Drama in Opera dokončno samostojno delovati 1994, obe pa ohranita krovno ime Slovensko narodno gledališče (SNG).

3. 9. Za ravnatelja ljubljanske Drame je imenovan režiser Janez Pipan; na tem mestu ostane do 3. 9. 2008.

30. 11. Premiera krstne uprizoritve igre Grmače Daneta Zajca, r. Mile Korun. Recenzent Lojze Smasek, ki poroča o postavitvi, da je »asketska, brez zunanjega blišča, toda notranje razžarjena«, sklene: »Grmače ponujajo torej gledalcu poleg čistega literarnega užitka še spoznanje o smiselni uprizorljivosti tega besedila in po zaslugi izvajalcev še prepričanje o poeziji, ki živi najlepše v glasovih pravih igralcev in igralk.« V letopisu 1996 ugledne nemške revije Theater heute, v kateri nemško pišoči gledališki kritiki vsako leto navedejo najboljše novo dramsko besedilo, igralko, igralca, režiserja itn., Heinz Klunker proglasi Grmače za najboljše tuje dramsko besedilo sezone 1995/96. Velika nagrada 30. BS 1995.

25. 1. V okviru programa Male Drame premiera prve slovenske uprizoritve enodejanke Israela Horovitza Indijc hoče u Bronx, r. Mateja Koležnik; premiero si ogleda tudi prijetno presenečeni avtor. Za uprizoritev najdejo v t. i. Nemški hiši alternativno prizorišče – nekdanjo kulisarno Drame, ki po zaslugi izjemno visokega stropa in grobo obdelanih sten učinkovito sugerira eksterjer, avtobusno postajališče na zgornji Peti aveniji v New Yorku. To je prvič in za zdaj tudi zadnjič, ko Drama razširi igralni prostor v sosednjo stavbo v Gradišču.

3. 4. V Mali Drami premiera prve slovenske uprizoritve igre Philipa Ridleyja Disney Razparač, r. Bojan Jablanovec, prve v seriji uprizoritev del mlade generacije – zlasti britanskih in irskih – dramatikov v Mali Drami.

12. 4. V koprodukciji z gledališčem forum stadtpark theater Graz/Gradec premiera »igrogleda« Petra Handkeja Ura, ko nismo ničesar vedeli drug o drugem, r. Ernst M. Binder; uprizoritvi želi Drama zagotoviti dodatno pozornost, zato povabi avtorja na premiero. Avtor povabilo sprejme, a ne pride na premiero, pač pa nekaj tednov prej, 21. 3., in pred polno dvorano Velikega odra bere (v nemščini in dvakrat na kratko tudi v slovenščini) iz svojega novega spisa, potopisa Zimsko popotovanje k rekam Donavi, Savi, Moravi in Drini ali Pravičnost za Srbijo, ki je izšel medtem in ki je po vsej Evropi sprožil val ogorčenja, celo tolikšnega, da nekatera gledališča odpovejo uprizoritve njegovih besedil. Ljubljanska Drama kljub spornosti spisa ne prekliče ne napovedanega dogodka ne premiere.

Novembra Po naročilu Drame pripravi arhitektka Meta Hočevar v sodelovanju z arhitektko Majdo Planišček idejni predlog Celostne prenove stavbe Drame z dozidavo. Nov predlog dozidave in prenove je zamišljen na osnovi pripomb in sugestij Zavoda za prostorsko in urbanistično načrtovanje in Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Ljubljanska drama potrjena kot polnopravna članica največje evropske mreže gledališč, Evropske gledališke konvencije European Theatre Convention, ustanovljene 1988. Članstvo pomeni poleg obveznosti, npr. plačevanja članarine in sodelovanja pri pripravi predstavitvenih publikacij na področju sodobne dramatike, tudi več možnosti za gostovanja v tujini in izmenjave z drugimi članicami, Drama to v naslednjih sezonah večkrat udejanji. Tako si formalno pridobi status evropskega gledališča, 8 let preden je njena država sprejeta v Evropsko unijo.

20. 4. V Mali Drami premiera prve slovenske uprizoritve »treh prizorov« Wernerja Schwaba Predsednice, r. Bojan Jablanovec, besedila, ki je na začetku devetdesetih šokiralo evropsko publiko in v katerem je avtor, kot povzame recenzentka Petra Pogorevc, »v značilno sočnem, ciničnem, radikalno zabavljaškem ter jezikovno provokativnem slogu v enem samem odločnem loku pobruhal sprenevedavo pobožnjakarstvo svojih podalpskih sonarodnjakov, obenem pa ostro skritiziral katoliško cerkev kot okorelo in pogoltno institucijo, ki se brez sramu napaja ob religioznem pompu svojih umetno sproduciranih vernikov«. Uprizoritev vzbudi dober odziv tako strokovne kot siceršnje publike in ostane na repertoarju 10 zaporednih sezon (157 ponovitev).

17. 6. V predsobi, sprejemnici in salonu stanovanja na Weihburggasse 22 v dunajskem 1. okraju premiera »parafraze nō-igre Jukia Mišime Handžo«, ki jo avtorica priredbe, režiserka in scenografinja Meta Hočevar pripravi v koprodukciji Dunajskih slavnostnih tednov (znova v okviru programskega sklopa Čas/Prerezi, tokrat na temo Wohnzimmertheater, gledališče v dnevni sobi) in ljubljanske Drame ter s podporo Evropskega meseca kulture Ljubljana 1997. Projekt nasloví Besuch Obisk, pač v skladu s situacijo, ki v konvenciji »stanovanjskega gledališča« nastane med gledalci in igralci, in s tremi igralci, dvema slovenskima, Polono Juh in Zvonetom Hribarjem, in eno nemško govorečo, Švicarko Mario Bill, ustvari uprizoritev na temo čakanja, obenem pa organsko vgradi vanjo tudi možen odgovor na vprašanje o večjezičnosti v dramskem gledališču, tako da je nemščina jezik razuma, slovenščina pa jezik čustva. Predstav je 7, vsakokrat pred – brez izjeme očaranimi – 32 gledalci/obiskovalci. V ljubljanski – zgolj slovenski – različici z naslovom Obisk, ki ima premiero 3. 10., prevzame vlogo Džicuko Honda Saša Pavček, predstave pa igrajo v t. i. zgornjem, manjšem foyeru.

Ustanovitev in začetek delovanja Špas teatra, prvega še zdaj delujočega zasebnega komercialnega gledališča v Sloveniji. Sedež ima v Kulturnem domu občine Mengeš. Uprizoritve praviloma ustvarjajo profesionalni igralci in režiserji, med njimi so tudi člani igralskega ansambla ljubljanske Drame.

7. 3. V Mali Drami premiera prve slovenske uprizoritve igre Yasmine Reza »Art«, r. Žarko Petan, postavitev je sploh prva slovenska uprizoritev dela te avtorice, katere skoraj vse nadaljnje igre so uvrščene na repertoar ljubljanske Drame: 1997 Naključni človek, r. Zvone Šedlbauer, 2002 Tri verzije življenja, r. Boris Cavazza, 2005 En španski komad, r. Janusz Kica, 2007 Bog masakra, r. Janusz Kica. Dialogi v »Artu«, s katerim se je Reza čez noč uveljavila kot dramatičarka in ki je takoj postal uspešnica evropskih gledališč, se sicer vrtijo okrog prazne/bele slike, a je njegova osrednja tema pravzaprav prijateljstvo. Uprizoritev, ki tudi obeleži 30. obletnico ustanovitve Male Drame, je izredno uspešna, na repertoarju ostane 20 zaporednih sezon in ugasne s smrtjo igralca Jerneja Šugmana.

14. 3. Premiera igre Pedra Calderóna de la Barce Življenje je sen, r. Janusz Kica, ta njegova prva režija v Ljubljani je začetek njegovega dolgoletnega navdihujočega ustvarjanja z igralskim ansamblom Drame. Uprizoritev navduši tudi kritiško publiko: Blaž Lukan: »kakor da bi bila porojena ›iz duha glasbe‹«, Anja Golob: »preprosto predstava, ki ji ne manjka ničesar«, Matej Bogataj: »ena najbolj gledljivih, preglednih in očarljivih predstav, ki jih v zadnjem času prikazujejo na naših odrih«, Vasja Predan: »pravi, magistralni gledališki dogodek«. Velika nagrada 33. BS 1998.

24. 10. Ob 100. obletnici rojstva Bertolta Brechta premiera njegove »ekscesne« igre Baal v radikalni, a Brechtu zvesti režiji Eduarda Milerja; četudi s katere od predstav kdaj pa kdaj protestno odide kakšen gledalec, uprizoritev obvelja za vznemirljivo, inovativno in provokativno.

11. 3. V Mali Drami premiera krstne uprizoritve igre Matjaža Zupančiča Vladimir, r. avtor; uprizoritev ostane na sporedu 3 leta, v sezoni 2007/8 pa Vladimirja obnovijo in prirejeno prestavijo na Veliki oder. Zupančič napiše po igri scenarij za TV-film, za TV Slovenija ga 2002 režira Zoran Živulović in v njem iz gledališke zasedbe igrata Dare Valič v naslovni vlogi in Marko Mandić v vlogi Aleša.

10. 4. Premiera »ene komedije v petih aktih« Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi, drugega od štirih novih branj tega s kanonizirano interpretacijo obremenjenega besedila, ki jih v razmeroma kratkem obdobju pripravi režiser Vito Taufer, prvo 1994 v SLG, drugo, kot viharniško meščansko dramo v ljubljanski Drami, tretjo 2001 – v primorskem narečju (jezikovna priredba Alojz Milič) v SSG Trst in četrto 2002 kot lutkovno igro v Lutkovnem gledališču Ljubljana.

30. 9. Premiera »13 skic iz romana« Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega Dostojevski: Idiot, avtor montaže in r. Mile Korun, čigar postopek v poročilu o sezoni strnjeno opiše Matej Bogataj: »[I]z razgibane in obširne epske strukture [je] izbral posamezne prizore, premišljeno reduciral nepotrebne epizode in do konca individualiziral široko paleto človeških likov, prikazal njihova medsebojna trenja in odboje, ne da bi se pri tem izgubila njihova dramatičnost.« Uprizoritev, ki je izjemno dobro sprejeta in se kljub nestandardni dolžini obdrži na sporedu 5 zaporednih sezon, je ena od reprezentativnih v svojem obdobju. Velika nagrada 35. BS 2000.